Skrajšani delovni čas - shema za ohranitev delovnih mest
Vlada Republike Slovenije je na svoji 114. redni seji sprejela pomembno odločitev za trg dela. Z določitvijo besedila Predloga zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je naredila prvi korak k vzpostavitvi stalne sheme, ki bi lahko v prihodnje pomagala ohraniti delovna mesta v kriznih razmerah.
Ukrep po vzoru tujih držav
Predlagana shema skrajšanega delovnega časa temelji na primerih dobrih praks iz tujine. Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da si vlada želi oblikovati fleksibilen in trajnostno naravnan sistem, ki bi ga lahko v primeru gospodarskih kriz ali naravnih nesreč hitro aktivirala. Cilj ukrepa je delodajalcem omogočiti odreditev dela s skrajšanim delovnim časom, hkrati pa zaposlenim zagotoviti delno nadomestilo plače za preostali del delovnega časa.
Kako bo delovala shema skrajšanega delovnega časa?
Shema omogoča delodajalcem, da delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, odredijo delo za vsaj polovični delovni čas. Za preostanek ur, ko delavec ostane doma, pa lahko delodajalec zaprosi za delno povračilo nadomestila plače. Pri tem gre za delno napotitev na začasno čakanje na delo, in sicer v razponu od 5 do 20 ur tedensko. To pomeni, da bo delavec, ki običajno dela 40 ur na teden, po novem lahko delal le 20 ur, za preostale ure pa bo prejemal nadomestilo.
Kdo bo lahko uveljavljal pravico do povračila?
Zakon predvideva, da lahko pravico do povračila nadomestila uveljavljajo tako pravne kot fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije, pa tudi kmetijska gospodarstva, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev. Ključno je, da mora delodajalec oceniti, da vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotoviti najmanj 90 odstotkov dela. Razlogi za to so lahko naravne ali druge nesreče oziroma krizne razmere, ki jih Vlada RS potrdi s posebnim sklepom.
Morda bi vas zanimalo tudi
- Kako si pravilno razporedimo delovni čas?
- Delovni čas, razporejanje, evidenca in kršitve
- Fleksibilni delovni čas - prednosti in slabosti
Rešitev za posamezne sektorje
Ukrep ni namenjen le splošni uporabi, temveč se lahko aktivira tudi ciljno za posamezne gospodarske panoge. Vlada bo na podlagi podatkov Urada za makroekonomske analize in stanja na trgu dela odločala, v katerih sektorjih je ukrep najbolj potreben. Tako bi se lahko v prihodnje z delnim povračilom nadomestila plače pomagalo panogam, kot sta avtomobilska ali prehrambna industrija, ki bi se soočali z začasnimi težavami.
Pravice delavcev med skrajšanim delovnim časom
Za delavce bo shema pomenila, da bodo za čas dejanskega dela prejemali plačilo kot doslej. Za preostali čas, ko bodo na čakanju, pa bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov njihove povprečne plače. Nadomestilo pri tem ne bo smelo biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače.
Poleg tega bodo delavci v času skrajšanega delovnega časa imeli pravico in dolžnost vključitve v različna usposabljanja in izobraževanja. Zavod za zaposlovanje bo objavljal seznam razpoložljivih programov, delavcem pa bo za udeležbo pripadala denarna nagrada v višini 100 evrov ter povračilo potnih stroškov.
Elektronska vloga za povračilo nadomestila
Delodajalci bodo morali delno povračilo nadomestila plače uveljavljati z elektronsko vlogo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Možno bo uveljavljanje povračila zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer za največ šest mesecev v obdobju 24 mesecev od prve odreditve skrajšanega delovnega časa. Ukrep bo omogočal večkratno uporabo, kar je še posebej pomembno za podjetja z bolj nestanovitnim obsegom dela.
Pričakovanja gospodarstva
Gospodarstveniki ukrep pozdravljajo, saj bi lahko skrajšani delovni čas in delno povračilo nadomestila plače preprečila množična odpuščanja v obdobjih gospodarskih nihanj. Hkrati pa je ukrep usmerjen v ohranjanje kompetenc zaposlenih, saj bo v času čakanja na delo omogočeno izobraževanje in usposabljanje, kar bo delavcem povečalo konkurenčnost na trgu dela.
Bo ukrep res rešil delovna mesta?
Na Vladi so prepričani, da bo nov zakon prinesel stabilnost na trg dela in ohranil številna delovna mesta. Vendar pa bo učinkovitost ukrepa odvisna od hitrosti in prožnosti pri njegovem izvajanju ter pripravljenosti delodajalcev, da izkoristijo ponujene možnosti.
Vse objave