Pravica do odklopa
Pravica do odklopa pomeni, delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.
Delodajalec mora zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času
"Biti vedno dosegljiv (angleško digitally yours) je postala realnost mnogih delovnih mest, pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih," pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slovenija je lani novembra kot ena izmed prvih držav uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Uzakonjena pravica pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.
Vedno dosegljivi?
Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, na ministrstvu pojasnjujejo, "da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe."
Kaj pravijo delodajalci?
Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) tik pred zdajci in po letu dni prehodnega obdobja opozarjajo, da imajo še številne pomisleke. "V OZS smo prepričani, da je treba delavcu omogočiti čas za počitek, a uzakonjena pravica do odklopa bo v mnogih primerih povzročila nemalo nevšečnosti. Primer: ko delavec v podjetju zboli in to delavec sporoči svojemu delodajalcu šele zvečer, mora ta za naslednji dan zagotoviti nadomeščanje za delavca, ki je bolniško odstoten. A ker drugega delavca ne sme kontaktirati v času pravice do odklopa oziroma se delavec na klic ni dolžan javiti, ta ne bo prišel v službo, zaradi česar bo moten delovni proces," so zapisali. In dodali, da so delodajalci zaskrbljeni, da bo pravica do odklopa nazadnje poslabšala delovno klimo ter odnose med zaposlenimi.
OZS: "Nova birokratska ovira za številna podjetja"
"Podobno kot že evidentiranje delovnega časa ter pravilnik o premeščanju bremen, tudi pravica do odklopa na nek način predstavlja novo birokratsko oviro za številna podjetja," so prepričani. "Dejstvo je, da smo na vrhu med državami EU-ja, kjer je stopnja hude materialne in socialne izključenosti najnižja, na lestvici konkurenčnosti pa smo padli za enajst mest. Tudi zaradi zakonodaje, ki jo zadnje čase sprejemajo in prinaša podjetjem tako birokratske kot finančne obremenitve," je ob tem dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
Primer Pravilnik o pravici do odklopa
Osnutek pravilnika o pravici do odklopa (.docx)
Na podlagi Na podlagi 14. člena kolektivne pogodbe in 142a. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 - ZIUZDS) je po predhodnem posvetovanju z delavci IME_SEKTORJA IME_PODJETJA dne 16. 11. 2024 sprejel/a sledeči:
PRAVILNIK
IME_PODJETJA
O PRAVICI DO ODKLOPA
I.SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
(predmet urejanja)
S tem pravilnikom IME_PODJETJA; matična številka 0000000000 (v nadaljevanju delodajalec) ureja pravico do odklopa za vse delavce pri delodajalcu.
2.člen
(pravica do odklopa)
(1) Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do odklopa, ko delavec v času izrabe počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom oziroma splošnim aktom delodajalca ne opravlja dela ali drugih z delovnimi nalogami povezanimi dejavnosti, vključno z neposredno ali posredno komunikacijo z uporabo digitalnih orodij.
(2) Delodajalec delavcu izven njegovega delovnega časa ne bo nalagal dela ali ga kontaktiral, razen, če bo to nujno potrebno (kot na primer v primeru višje sile, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja, nepričakovane odsotnosti delavcev zaradi zagotavljanja nadomeščanja in drugih nepredvidljivih okoliščinah).
3.člen
(prepoved negativnih ukrepov)
Delavec, ki uveljavlja pravico do odklopa, ne sme biti deležen manj ugodne obravnave, diskriminacije ali kakršnihkoli drugih negativnih ali povračilnih ukrepov, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
II.UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE PRAVICE DO ODKLOPA
4. člen
(ukrepi delodajalca)
(1) Delodajalec bo delavcem zagotavljal pravico do odklopa z naslednjimi ukrepi:
- zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja delavcev o pomenu pravice do odklopa ;
- zagotavljanje izobraževanja delavcev o uporabi digitalnih orodij ;
- vzpostavitev funkcije vklopa samodejnih odgovorov za čas odsotnosti delavca ;
- vzpostavitev funkcije pošiljanja elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času naslovnika ;
- vzpostavitev funkcije samodejnega izbrisa elektronskega sporočila, poslanega izven delovnega časa in obvestilom pošiljatelju o izbrisu ;
- vzpostavitev prejema in pošiljanje elektronske pošte v omejenem časovnem obdobju in sicer le med 6. in 17. uro ;
- dajanje navodil delavcem o upoštevanju ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa ;
(2) Delavec se izven svojega delovnega časa ni dolžan odzvati delodajalcu, če ga ta kontaktira preko digitalnih orodij ali drugih informacijsko komunikacijskih naprav.
(3) V primeru, da imajo delavci pri delodajalcu različne delovne čase, delavec elektronsko pošto ostalim delavcem pošilja v svojem delovnem času.
(4) Delavec lahko izven svojega delovnega časa izključi naprave, ki omogočajo službeno komunikacijo.
5.člen
Obveznosti delavca
(1) Delavec mora spoštovati delodajalčeve ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa in pravico sodelavcev do pravice do odklopa.
(2) Delavec si mora za čas upravičene odsotnosti z dela aktivirati samodejni odgovor za čas svoje odsotnosti.
(3) V primeru, da imajo delavci pri delodajalcu različne delovne čase, delavec ob pošiljanju elektronske pošte in uporabi drugih komunikacijskih poti ne sme pričakovati, da bo naslovnik poslano elektronsko pošto prebral izven svojega delovnega časa.
III.KRŠENJE PRAVICE DO ODKLOPA
6.člen
(kršenje pravice do odklopa)
(1) Delavec, kateremu je kršena pravica do odklopa, o tem pisno obvesti nadrejeno osebo.
(2) Zoper delavca ali vodilno osebo delodajalca, ki krši pravico do odklopa (so)delavca, je lahko uveden disciplinski postopek ali drug ukrep, določen z veljavnim zakonom ali splošnim aktom delodajalca.
(3) Če delavec po svoji volji ne upošteva izrecnih delodajalčevih ukrepov za zagotavljanje njegove pravice do odklopa in izven delovnega časa dela ali opravlja komunikacijo z uporabniki, sodelavci ali drugimi osebami, to ne predstavlja kršitve pravice do odklopa po tem pravilniku.
IV. KONČNA DOLOČBA
7. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik prične veljati naslednji dan, ko ga sprejme Služba za testiranje in se objavi na način, ki je običajen pri delodajalcu.
Janez Novak, 16. 11. 2024
Janez Novak
Vodja IME_SEKTORJA
Morda bi vas zanimalo tudi:
- Kako je pravica do odklopa urejena v Evropski uniji?
- Do 16. novembra morate sprejeti ukrepe o pravici od odklopa
- Pravica do odklopa - 142a. člen Zakona o delovnih razmerjih
- Pravica do odklopa - pomen, ukrepi, dosegljivost