Kršitve z razporejanjem delovnega časa
Kot pravijo v letnem poročilu, med številnejše kršitve sodijo tiste v zvezi z razporejanjem delovnega časa, kot ga določa 148. člen ZDR-1 in v zvezi z nadurnim delom, skupaj je bilo teh kršitev 169. V zvezi z razporejanjem delovnega časa so najpogosteje ugotovili kršitve določb šestega odstavka 148. člena ZDR-1, ki določa, da pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden, kar je omejitev delovnega časa, ki ga delavec sme opraviti v enem tednu - teh kršitev je bilo lani 64. Določbe o nadurnem delu in prepovedi opravljanja dela preko polnega delovnega časa so bile kršene v 64 primerih, največkrat je bilo prekoračeno število opravljenih nadur, ki jih zakon dopušča in primeri, ko delodajalec delavcu nadurno delo ni pisno odredil v zakonsko določenem roku.
Delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti - pa tudi iz nevednosti
V letnem poročilu so zapisali, "da delodajalci delovni čas še vedno kršijo namenoma ali iz malomarnosti, pa tudi iz nevednosti. Verodostojnost evidenc delovnega časa predstavlja velik problem pri nadzorih, prav tako je velika težava, da se evidence ne nahajajo na deloviščih, kjer se nadzor izvaja. Pisne evidence delodajalci v takih primerih predložijo naknadno, le-te pa so že prirejene tako, da kršitev ni mogoče ugotoviti."
Tako inšpektorji velikokrat opažajo, da delodajalci vodijo ali dvojne evidence ali pa so te prirejene za namene inšpekcijskega nadzora. Delodajalci izkoriščajo zakonsko možnost zelo fleksibilnega urejanja delovnega časa, vendar za tak način razporejanja delavcev na delo nimajo pravilno urejene dokumentacije in tudi evidenc ne vodijo pravilno. Inšpektorji opažajo nerazumevanje delodajalcev v zvezi z enakomerno, neenakomerno ali začasno razporeditvijo delovnega časa.
REŠITEV: MojeUre vam s funkcijo pregleda delovnih ur in načrtovanje delovnega časa olajšajo načrtovanje in razpored dela.
Pogodba o zaposlitvi in delovni čas
Razporeditev in obseg delovnega časa je treba določiti že s pogodbo o zaposlitvi, večinoma pa imajo pogodbe o zaposlitvi zelo skope določbe o razporeditvi delovnega časa. Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta bi moral delodajalec določiti letni razpored delovnega časa ter o tem obvestiti tako delavce na način, običajen pri delodajalcu, kot tudi sindikate pri delodajalcu. Kot so še zapisali, se še vedno pojavlja problematika glede plačila nadomestila plače na dan praznika v primeru, ko je delavec glede na razpored dela na ta dan prost in bi bil prost tudi, če praznika ne bi bilo (torej na dan praznika nima določene delovne obveznosti.
REŠITEV: V aplikaciji MojeUre so označeni ti. "praznični dnevi", ko lahko za posamezen delovni dan takoj vidite, kdaj bo praznik in kdo v podjetju je takrat razporejen za delo - če je seveda potrebno.
Zagotavljanje odmorov in počitkov
Na področju zagotavljanja odmorov in počitkov so v letu 2023 zabeležili več kršitev kot leto prej, skupaj so uogotovili 210 kršitev, v letu 2022 pa 144. Največ kršitev (117) so ugotovili v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma. Kršitev v zvezi s tedenskim počitkom je bilo 69, medtem ko je bilo kršitev v zvezi z odmorom med dnevnim delom 24. "Tudi kršitve glede zagotavljanja odmorov in počitkov je pri nekaterih delodajalcih še vedno težko ugotavljati zaradi neurejenih, prirejenih ali prikritih evidenc delovnega časa," pravijo inšpektorji.. Pogosto se dogaja, da ima delavec počitek ali odmor v evidencah zabeležen, dejansko pa opravlja v tem času delo – torej v času, ki je v evidenci prikazan kot delavčev prosti čas.
REŠITEV: V tedenskem in mesečnem razporedu dela vsakega zaposlenega je jasno razvidno, kdo in kdaj dela ter koliko časa ima počitka med zaporednimi delovnimi dnevi.
Vse objave