Odmori med delovnim časom v marsikaterem podjetju povzročajo tiha nesoglasja. Kje se konča zakonska pravica do odmora med delovnim časom in kje se začnejo kratki zasebni izhodi, na primer odhod na cigareto ali kavo? Nekdo kadi, nekdo ne. Nekdo ima privat telefonske klice, spet drugi ne. Nekdo pije kavo, ostali ne.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa pravico do odmora med delovnim časom. Posebne pravice do cigaretnega odmora ali odmora za kavo ne določa. Zato je pomembno, da podjetje jasno uredi organizacijo dela, način izrabe odmora ter pravila glede morebitnih zasebnih izhodov.
Nejasna pravila lahko povzročijo nesporazume med zaposlenimi in delodajalcem ter težave pri organizaciji in evidentiranju delovnega časa. V nadaljevanju predstavljamo ključna pravila 154. člena ZDR-1 ter praktične vidike obravnave odmora in kratkih zasebnih izhodov.
Kaj o odmoru pravi ZDR-1?
Pravico do odmora med delovnim časom ureja 154. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Pri krajšem delovnem času ima delavec, ki dela najmanj štiri ure na dan, pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
Pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
Koliko odmora pripada delavcu?
Osnovni pravili sta:
- polni delovni čas: 30 minut odmora;
- krajši delovni čas: sorazmeren del odmora, če delavec dela najmanj štiri ure na dan.
Pri 6-urnem dnevnem delovnem času bi sorazmerni izračun glede na 8-urni polni delovni čas znašal 22,5 minute.
Pomembno je, da ZDR-1 ne določa posebne tabele, po kateri bi bilo na primer »4 ure = 15 minut«. Gre za zakonsko določeno sorazmerje glede na čas, prebit na delu.
Pri konkretnih primerih je treba upoštevati tudi razlog in pravno podlago za krajši delovni čas ter morebitne določbe kolektivne pogodbe.
Odmor je del delovnega časa
ZDR-1 določa, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.
To pomeni, da 30-minutni odmor pri običajnem 8urnem delovnem dnevu ni dodatnih 30 minut, ki bi jih moral delavec oddelati poleg svojega delovnega časa.
Če je delavec razporejen na delo od 8.00 do 16.00h, je zakonski odmor del tega 8-urnega časovnega okvira.
Pri tem je koristno razlikovati med zakonskim odmorom in drugimi vrstami odsotnosti z dela, ki nimajo enakega pravnega položaja.
Kdaj se lahko izrabi odmor?
ZDR-1 določa tudi časovni okvir za izrabo odmora.
Odmor se lahko določi:
- šele po eni uri dela, in
- najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Namen te ureditve je zagotoviti, da se odmor izrabi med delovnim dnem in da ni namenjen nadomeščanju poznega prihoda ali predčasnega odhoda z dela.
Način organizacije odmora je odvisen tudi od narave dela, organizacije delovnega procesa in morebitnih določb kolektivne pogodbe.
Kaj pa cigaretni odmori in odhodi na kavo?
ZDR-1 ne določa posebne pravice do cigaretnega odmora, odmora za kavo ali kratkega zasebnega telefonskega klica.
To pomeni, da delavec nima samodejne zakonske pravice do dodatnega plačanega pet- ali desetminutnega odmora poleg odmora iz 154. člena ZDR-1.
To pa ne pomeni, da so takšni kratki izhodi v vsakem podjetju prepovedani. Delodajalec lahko način organizacije kratkih izhodov uredi z internimi pravili, pri čemer mora upoštevati veljavno zakonodajo, kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi in posebnosti delovnega procesa.
Kako lahko podjetje uredi kratke izhode?
Jasna interna pravila lahko preprečijo nesporazume med vodstvom in zaposlenimi.
Podjetje lahko v internih aktih oziroma navodilih določi na primer:
- pogoje za odhod - kdaj in pod kakšnimi pogoji je mogoče zapustiti delovno mesto;
- način evidentiranja - ali in kako se posamezne vrste izhodov evidentirajo;
- obravnavo časa - kako se posamezna odsotnost obravnava z vidika delovnega časa;
- omejitve zaradi organizacije dela - kako se zagotovi nemoten potek dela;
- odgovornost zaposlenih - kdo mora poskrbeti, da je delovno mesto med odsotnostjo ustrezno pokrito.
Pri tem mora biti interna ureditev skladna z zakonom in drugimi zavezujočimi pravili.
Kaj velja za odhode na kajenje?
Odhod na cigareto ni posebna kategorija odmora po ZDR-1.
Če delodajalec takšne izhode dovoljuje, je smiselno, da jasno določi njihovo obravnavo. Pri tem je treba ločiti med zakonskim odmorom in morebitnimi dodatnimi zasebnimi izhodi.
Pri ureditvi je pomembno predvsem:
- Ločevanje od zakonskega odmora: odhod na cigareto ni samodejno del 30-minutnega odmora.
- Obravnava časa: podjetje naj jasno določi, kako se takšen izhod obravnava v okviru organizacije delovnega časa.
- Tobačna zakonodaja: upoštevati je treba tudi predpise, ki omejujejo uporabo tobačnih in povezanih izdelkov.
Kajenje je prepovedano v zaprtih javnih in delovnih prostorih, zato morebitni odmor za kajenje ne pomeni pravice do kajenja v prostorih delodajalca.
Primer iz prakse: proizvodni delavec in več kratkih izhodov
Janez dela v proizvodnji od 6.00 do 14.00. Med delovnim dnem:
- ob 9.00 izrabi 20 minut odmora;
- ob 11.00 gre za 8 minut na cigareto;
- ob 12.30 izrabi še 10 minut odmora;
- ob 13.15 gre še za 7 minut na cigareto.
Analiza situacije
Janez je skupaj izrabil 30 minut zakonskega odmora, 20 + 10 minut.
Dodatna 8- in 7-minutna izhoda na kajenje nista del zakonskega odmora po 154. členu ZDR-1.
Kako se takšna izhoda obravnavata, je odvisno od pravil delodajalca in konkretne organizacije delovnega časa. Če podjetje takšne izhode dovoljuje kot zasebne izhode, mora biti način njihove obravnave zaposlenim jasno predstavljen.
Pomembno je, da se dodatnega izhoda ne obravnava avtomatično kot dela zakonskega odmora.
Primer iz prakse: predčasni odhod z delovnega mesta
Maja dela v pisarni od 8.00 do 16.00. Ob 15.30 želi zapustiti delovno mesto zaradi zasebnih opravkov. Vodji predlaga, da bi »neizkoriščenih« 30 minut odmora uporabila za predčasni odhod.
Analiza situacije
Takšna razlaga ni pravilna.
Zakonski odmor je namenjen izrabi med delovnim dnem. ZDR-1 določa tudi, da se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Neizkoriščenega odmora zato ni mogoče preprosto spremeniti v pravico do predčasnega odhoda z dela.
Če želi Maja zaradi zasebnih opravkov zapustiti delovno mesto pred koncem delovnega časa, je treba takšno odsotnost urediti ločeno in skladno z veljavnimi pravili pri delodajalcu.
Kako pravilno voditi evidenco delovnega časa?
Poleg ZDR-1 je za evidentiranje delovnega časa pomemben Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV).
ZEPDSV določa podatke, ki jih mora delodajalec voditi v evidenci o izrabi delovnega časa. Med drugim so pomembni podatki o opravljenih urah ter čas prihoda na delo in odhoda z dela.
Pri tem je pomembna sprememba zakonodaje iz leta 2025: od 23. aprila 2025 izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom nista več obvezna podatka v evidenci po ZEPDSV. To pa ne vpliva na samo pravico delavca do odmora po 154. členu ZDR-1.
Podjetje se lahko kljub temu odloči za podrobnejše interno evidentiranje odmora ali posameznih izhodov, če je to potrebno zaradi organizacije dela. Takšna evidenca mora biti urejena skladno z veljavnimi pravili.
Ali mora biti vsak cigaretni odmor posebej evidentiran?
ZEPDSV ne zahteva posebne kategorije z nazivom »cigaretni odmor«.
Če podjetje zaradi organizacije dela uporablja kategorije, kot so:
- odmor,
- službeni izhod,
- zasebni izhod,
- odhod na kavo ali cigareto,
gre predvsem za organizacijsko rešitev podjetja.
Pomembno je, da način evidentiranja ustreza dejanskemu načinu organizacije dela in da podjetje pravilno vodi zakonsko zahtevane podatke.
Kaj pa avtomatski odbitek 30 minut?
Nekatera podjetja uporabljajo avtomatski vnos 30-minutnega odmora. Takšna rešitev je lahko praktična, vendar mora biti skladna z organizacijo dela in dejansko omogočeno izrabo zakonskega odmora.
Posebna previdnost je smiselna pri:
- izmenskem in nočnem delu;
- gibljivem delovnem času;
- neenakomerni razporeditvi delovnega časa;
- terenskem delu;
- delu na daljavo;
- delovnih mestih, kjer mora biti ves čas zagotovljena prisotnost določenega števila zaposlenih.
Če avtomatski sistem ne odraža načina, kako je delo dejansko organizirano, lahko povzroči neskladja in administrativne težave.
Zato je smiselno preveriti, ali način evidentiranja ustreza dejanski organizaciji dela in omogoča ustrezno spremljanje delovnega časa.
Jasna pravila zmanjšujejo nesporazume
Težave pri odmorih in evidentiranju delovnega časa pogosto niso posledica namernega kršenja pravil, temveč nejasnih internih postopkov.
Za bolj urejeno organizacijo je priporočljivo, da podjetje jasno določi:
- način in časovni okvir izrabe zakonskega odmora;
- način evidentiranja delovnega časa;
- obravnavo službenih in zasebnih izhodov;
- pravila glede kratkih izhodov na cigareto ali kavo;
- način obravnave časa, ki ni del delovnega časa;
- odgovorne osebe za spremljanje in potrjevanje evidenc.
Jasna pravila zmanjšujejo možnost nesporazumov in zaposlenim omogočajo, da vedo, kako se posamezne situacije obravnavajo.
Evidenca delovnega časa brez sivih con
Sodobno poslovno okolje zahteva pregledne in prilagodljive rešitve za spremljanje delovnega časa. Ročno vodenje evidenc ali nepregledne preglednice lahko hitro pripeljejo do napak in dodatnega administrativnega dela.
Digitalna evidenca delovnega časa omogoča pregled nad prisotnostjo, delovnim časom ter različnimi vrstami izhodov in odsotnosti.
S sistemom, ki je prilagojen načinu organizacije vašega podjetja, lahko poenostavite spremljanje delovnega časa in zmanjšate možnost napak pri administraciji.
Želite urediti evidentiranje delovnega časa in odpraviti nejasnosti glede odmorov?
Preizkusite rešitev MojeUre.si in preverite, kako lahko digitalno evidentiranje poenostavi vsakodnevno upravljanje delovnega časa.
Članek je informativne narave in ne predstavlja pravnega svetovanja. Pri konkretnih primerih je treba upoštevati veljavno zakonodajo, kolektivne pogodbe, pogodbo o zaposlitvi, interne akte delodajalca in okoliščine posameznega primera.