V letu 2022 ugotovili 455 kršitev, lani še 60 več
Inšpektorji so v letu 2022 ugotovili 455 kršitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), v letu 2023 pa še nekoliko več, skupno 515. Največ kršitev so ugotovili v zvezi z 18. in 19. členom ZEPDSV glede evidenc o izrabi delovnega časa ter njihovega vodenja, in sicer 234. Glede splošne obveznosti vodenja evidenc po 12. členu ZEPDSV so ugotovili 173 kršitev.
Bo novela pripomogla k ureditvi zadev?
In kaj pravijo na spremembe Zakona? "ZEPDSV-A se uporablja od 20. novembra 2023 dalje, ali bo pripomogla k bolj urejenemu stanju na področju vodenja evidenc, bo mogoče poročati v naslednjem poročevalskem obdobju. V začetnem obdobju so inšpektorji na terenu izvajali predvsem svetovalno in preventivno funkcijo. Zaradi velikega števila pripomb podanih na novelo zakona, predvsem z delodajalskih strani, se pripravljajo spremembe zakona," so dodali.
In kaj ugotavljajo inšpektorji?
Inšpektorji pri svojih nadzorih pogosto ugotavljajo nepravilnosti v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki ter tudi vodenjem evidenc delovnega časa. Kot pravijo, to kaže na neurejenost navedenega področja in tu je, poleg neizplačil raznih denarnih dajatev, kršitev tudi največ.
Največ kršitev je ...
"Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa je še kako potrebno zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov. Pravilno vodene evidence so podlaga za to, da inšpektor pri svojem nadzoru lahko ugotovi kako je delovni čas za posameznega delavca razporejen, ali dela polni ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali je delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, ali opravlja delo v neugodnem delovnem času kot je nočno, nedeljsko, praznično delo, ali je koristil letni ali izredni dopust in druge odsotnosti z dela, itd.," dodajajo. Vse naštete stvari so namreč povezane s pravilnim obračunom plač, nadomestil plač in pravilnega obračuna dodatkov k plači. Iz navedenega sledi, da iz evidenc inšpektor pridobi veliko podatkov v zvezi z drugimi pravicami delavcev in če evidence niso pravilne potem tudi ni mogoče ugotavljati drugih morebitnih kršitev.
Obstajajo tudi dileme
Inšpektorji med drugim izpostavljajo določbo 4. odstavka 19. člena ZEPDSV-A o hrambi evidence, ki daje delodajalcu možnost, da jo lahko hrani na sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca. "Po našem mnenju ta ne zagotavlja, da bo inšpektor v nadzoru lahko vedno pravilno ugotovil kakšen je delovni čas za zaposlene. Že v nadzorih pred spremembo zakona je ob prvem nadzoru večina delodajalcev, ki evidenc niso imeli urejenih oziroma je obstajal sum, da ne spoštujejo zakonskih omejitev v zvezi z delovnim časom, izjavila, da evidence nima pri sebi in je naknadno predložila popravljene evidence, kar se bo dogajalo tudi v prihodnje in s tem še vedno ne bo pravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z delovnim časom za posameznega delavca," pravijo na Inšpektoratu za delo.
Pisne evidence zamenjajte z elektronsko evidenco delovnega časa
Inšpektorji so tako soočeni s problemom, kako pravilno ugotoviti razpored delovnega časa samo iz pisnih evidenc, zaposleni delavci pa se v večini primerov praviloma ne želijo izpostaviti in se bojijo posledic in ukrepov s strani delodajalcev, če bi v inšpekcijskih nadzorih podali izjavo o dejanskem delovnem času, ki so ga opravili. Iz navedenih razlogov je ugotavljanje dejanskega in pravilnega stanja oteženo in velikokrat neizvedljivo, še dodajajo.
Elektronski način evidentiranja lahko predlagajo tudi delavci
Ste vedeli, da lahko elektronski način vodenja evidence o izrabi delovnega časa delodajalcu predlagajo tudi delavci - bodisi prek sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika? Če delodajalec zavrne takšen predlog, mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati pisno obvestiti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Vse objave