Obvezno evidentiranje odmora za malico bo le še spomin
Po dveh letih vročih razprav, kritik in praktičnih zagat pri izvajanju zakona o evidentiranju delovnega časa je Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide podprl predlog novele zakona, ki prinaša pomembne spremembe. Predlog med drugim predvideva odpravo obveznega evidentiranja odmora za malico, kar so delodajalci že dlje časa zahtevali, opozicija pa je opozarjala na neživljenjskost zakona že ob njegovi uveljavitvi. Medtem ko koalicija poudarja poenostavitev postopkov, kritiki opozarjajo na možno poslabšanje pravic delavcev.
Kaj pravi predlog?
Predlog novele, ki ga je predstavilo Ministrstvo za delo, redefinira osebe, za katere je treba voditi evidence, bolj jasno določa pogoje za evidentiranje delovnega časa dijakov, študentov, upokojencev ter tistih, ki opravljajo občasna dela v kmetijstvu. Med ključnimi spremembami je odprava obveznosti beleženja odmora za malico. Delodajalci so spremembo pozdravili, saj je obstoječi zakon zahteval, da se vsak odmor natančno evidentira, kar je povzelo administrativno breme in dodatno birokracijo.
Državni sekretar Igor Feketija je poudaril, da novela prinaša tudi spremembo v načinu evidentiranja določenih podatkov. Namesto dnevnega ali tedenskega beleženja bo po novem dovoljeno mesečno evidentiranje, kar bo delodajalcem omogočilo več fleksibilnosti.
Delodajalci zadovoljni, delavci skeptični
Državni svet je predlog novele podprl, pri čemer je Danijel Kastelic v imenu svetnikov poudaril, da pozdravljajo zmanjšanje administrativnega bremena. A opozoril je tudi na možnost podvajanja evidenc za dijake in upokojence, kar bi lahko pomenilo dodatne stroške za podjetja.
Opozicija je na seji odbora znova opozorila, da so pred dvema letoma, ko je bil sprejet zdajšnji zakon, opozarjali na njegovo neživljenjskost. Poslanka SDS Karmen Furman je dejala, da je novela zakona potrebna, saj bo odpravila "neumnosti", ki so bile sprejete v preteklosti. Opozorila je, da so v SDS že trikrat poskušali popraviti zakon, a so bili njihovi predlogi zavrnjeni.
Na njene besede je odgovorila poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat, ki je poudarila, da je zakon rezultat socialnega dialoga in usklajevanja na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). "Neumen je tisti, ki vztraja pri svojem, čeprav se v praksi stvari izkažejo za nerealne," je odločno dejala.
Kaj se spreminja pri evidentiranju delovnega časa?
Predlog novele poleg odprave obveznega evidentiranja odmora za malico predvideva tudi:
mesečno evidentiranje določenih podatkov namesto dnevnega ali tedenskega,
prenehanje obveznosti beleženja ur v posebnih pogojih dela (nočno, praznično delo ipd.) na dnevni ravni,
določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu podjetja ali kraju opravljanja dela delavca,
možnost obveščanja delavcev o podatkih iz evidence tudi po elektronski pošti.
Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da predlog novele odpravlja nepotrebno birokracijo, ki jo je uvedel pretekli zakon, ter uvaja bolj smiselne prakse beleženja delovnega časa. Po njegovih besedah gre za korak v smeri večje fleksibilnosti, a ob tem zagotavljanja pravic delavcev.
Bo manj nadzora pomenilo več kršitev delovnih pravic?
Sindikati so nad predlogom manj navdušeni. Opozarjajo, da sproščeno evidentiranje lahko pomeni slabši nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje in večjo možnost zlorab. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da bo odprava obveznega beleženja odmora za malico privedla do tega, da bodo delavci izpuščali odmore in s tem dodatno obremenjeni.
Aleksander Reberšek (NSi) je v razpravi dejal: "Na nek način danes gledamo debirokratizacijo vaših lastnih predlogov. Lahko se igrate v peskovniku, ne igrajte pa se z gospodarstvom, saj ima to velik vpliv na naše državljane, njihove plače in njihovo preživetje." Soniboj Knežak (SD) je izpostavil, da sprememba zakona ni tragična, a da bi lahko bil socialni dialog v preteklosti bolje voden, kar bi preprečilo trenutne zaplete.
Koalicija brani spremembe, opozicija opozarja na zmedo
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je spomnil, da se je zakon o evidentiranju delovnega časa usklajeval v več mandatih, spremembe pa so se pripravljale že pod preteklimi vladami. "Zakon ni nekaj, kar bi Levica sama uvedla, ampak je bil rezultat dolgotrajnih dogovorov," je dejal in s tem odgovoril na kritike opozicije. Predlog novele je bil na odboru sprejet s 13 glasovi za in nobenim proti. Poslanci bodo o zakonu dokončno odločali v prihodnjih dneh, a glede na enotno podporo predlogu se zdi, da bo novela zakona hitro stopila v veljavo.
Kdo bo imel od novele korist?
Medtem ko delodajalci vidijo novelo kot pomemben korak k manj birokracije, delavci in sindikati ostajajo skeptični. Odpira se vprašanje, ali bodo spremembe prinesle večjo fleksibilnost pri vodenju evidenc ali le olajšale delodajalcem izogibanje strogim pravilom.
V prihodnjih mesecih bo ključno spremljanje, kako se bodo spremembe odražale v praksi – ali bodo delavci imeli več svobode pri organizaciji dela ali pa bodo zaradi sproščene regulacije postali še bolj ranljivi.
Vse objave