Evidenca delovnega časa ni več zgolj »število ur« v excelu
Nova ureditev dokaj natančno določa, katere podatke mora delodajalec voditi za vsakega delavca posebej. Ne gre samo za vsoto ur, temveč za strukturo delovnega časa in odsotnosti.
Dnevno se morajo tako beležiti:
skupno število opravljenih delovnih ur,
ločeno število ur po vrstah (polni, skrajšani delovni čas),
opravljene nadure,
odsotnosti z nadomestilom v breme delodajalca (npr. dopust, plačana odsotnost),
odsotnosti z nadomestilom v breme drugih (npr. bolniška v breme ZZZS),
odsotnosti brez nadomestila,
ure na delovnih mestih s posebnim zavarovalnim statusom,
čas prihoda in odhoda delavca.
Kaj se je spremenilo glede odmora in posebnih pogojev?
Novost ZEPDSV-B:
črtana je obveznost vpisovanja izrabe in obsega odmora (malice), kar razbremeni delodajalce,
podatke o ugodnih ali posebnih pogojih dela (nočno, nedeljsko, praznično delo …) ter
tekoči seštevek ur za referenčna obdobja (neenakomerna razporeditev ipd.)
se lahko vpisuje mesečno (prej se je zahtevalo dnevno ali tedensko).
To pomeni, da se administrativno breme zmanjša, vendar zakon še vedno pričakuje, da imate verodostojno sledljivost izrabe delovnega časa.
Zakaj je elektronsko vodenje v praksi skoraj nujno?
Teoretično je še vedno mogoče vse to voditi v Excelu ali na papirju. V praksi pa:
se podatki hitro podvajajo,
težko je voditi referenčna obdobja,
skoraj nemogoče je zagotavljati pregledno zgodovino sprememb.
Elektronski sistem, kot je MojeUre:
dnevne podatke zajame ob registraciji prihoda/odhoda,
pravilno razvrsti ure po vrstah,
omogoča mesečni pregled posebnih pogojev dela,
omogoča hiter izvoz poročil za inšpekcijo ali računovodstvo.
Posledica je manj napak in manj razlaganja, zakaj se ure ne ujemajo.
Vse objave