Zakon o evidentiranju delovnega časa, ki je začel veljati novembra 2023, še ni niti dobro zaživel, pa ga že spremljajo nove spremembe. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je namreč po ostrih kritikah gospodarstva odločilo za nov poseg v zakonodajo, ki je v zadnjem letu med podjetniki sprožala precej nelagodja.
Tokratna novela, dogovorjena s socialnimi partnerji, naj bi delodajalcem olajšala breme administrativnega beleženja, hkrati pa prinesla več jasnosti glede tega, koga vse je treba vključiti v evidence in katere podatke sploh voditi. Čeprav gre na prvi pogled za tehnične popravke, pa spremembe odpirajo pomembna vprašanja o ravnovesju med zaščito pravic delavcev in učinkovitostjo poslovanja.
Dijaki, študenti in upokojenci zdaj izrecno vključeni
Ena ključnih novosti se nanaša na redefinicijo oseb, za katere je treba voditi evidence. Če je bilo doslej to področje rahlo megleno in prepuščeno različnim razlagam, nova novela zdaj izrecno določa, da poleg zaposlenih delavcev v obveznost vodenja evidence sodijo tudi dijaki, študenti, upokojenci in tisti, ki opravljajo začasna in občasna dela v kmetijstvu.
Takšna dopolnitev naj bi odpravila pravno nedorečenost in zmanjšala možnost različnih tolmačenj. Prav tolmačenja pa so bila pogosto jabolko spora med inšpektorji in podjetniki. Novi zakon tako prinaša več pravne varnosti tako za delodajalce kot tudi za posameznike, ki delajo prek študentskih napotnic ali v okviru začasnih zaposlitev.
Poslovodnim osebam po novem evidentiranje ni več obvezno
Poleg razširitve kroga vključenih pa zakon v isti sapi določa tudi izjemo, ki bo razveselila marsikaterega direktorja. Novela jasno določa, da evidence ni treba voditi za poslovodne osebe. To pomeni, da direktorji, člani uprav in drugi najvišji vodstveni kadri, ki imajo zaradi narave dela običajno bolj fleksibilen delovni čas, ne bodo več zavezani k podrobnemu beleženju prisotnosti, prihodov, odmorov in odhodov. Gre za pomembno razbremenitev, ki pa hkrati postavlja vprašanje, ali bodo to izjemo morda izkoristili tudi tisti, ki dejansko opravljajo delo podobno rednim zaposlenim, a so formalno imenovani za poslovodne osebe.
Evidentiranje odmora: adijo, drobna birokracija?
Ena najbolj kritiziranih določb prejšnje različice zakona je bila obveznost beleženja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom. Podrobnost, ki je v praksi zahtevala dodatno klikanje v sistemih za evidenco delovnega časa, je naletela na številne pomisleke delodajalcev, saj naj bi šlo za nepotrebno drobnjakarsko birokracijo.
Nova novela zdaj ukinja to obveznost, kar pomeni, da podatkov o odmoru ne bo več treba vpisovati. Ukrep naj bi poenostavil vsakodnevno administracijo, predvsem pa prispeval k večjemu zaupanju med zaposlenimi in delodajalci, saj marsikje odmore razumejo kot nujen, a fleksibilen del delovnika.
Kje hraniti evidence in kako obveščati delavce?
Med pomembnejšimi dopolnitvami zakona velja omeniti tudi jasno določilo, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu podjetja ali na kraju opravljanja dela delavca. Zahteva pomeni, da podatki ne morejo biti shranjeni zgolj v oblakih ali na oddaljenih strežnikih brez fizičnega dostopa v delovnem okolju.
Delavca lahko o vsebini evidence obvestijo po elektronski pošti
Hkrati pa zakon uvaja možnost, da se delavca o vsebini evidence obvesti prek elektronske pošte. S tem korakom zakonodajalec priznava realnost digitaliziranega delovnega okolja in omogoča večjo učinkovitost pri obveščanju zaposlenih. Zlasti v časih, ko vse več podjetij uvaja hibridne ali popolnoma oddaljene oblike dela, pomeni ta dopolnitev pomemben korak k večji prilagodljivosti in zmanjšanju papirne dokumentacije.
Vse objave